Se vidimo prihodnje leto

Danes zjutraj smo se zbrali na parkirišču NIB- a pred živalskim vrtom, si razdelili naloge in pričeli s podiranjem ograje.

Najprej smo izvekli kline in jih s samokolnico zvozili do zabojnika,

foto: Maj Kastelic

nato smo ograjo prenesli čez cesto na pločnik, jo raztegnili,

foto: Romana Božič

pometli,

foto: Maj Kastelic

in zvili.

foto: Romana Božič

Po končanem delu smo si privoščili zasluženo malico in se nastavljali soncu.

foto: Sara Strah

foto: Maj Kastelic

Ograjo in vedra smo odpeljali do društvene sobice, kjer nas čakajo do naslednjega leta, kline pa nam čuva Živalski vrt Ljubljana, ki se mu lepo zahvaljujemo. Hvaležni smo tudi Vrtnarstvu in cvetličarstvu Herzmansky, ki nam vsako leto prijazno posodi samokolnice za postavljanje in podiranje ograje in seveda vsem vam, ki nam ob večerih pomagate, da čimveč dvoživk spravimo varno preko Večne poti. Letos smo jih prenesli dobrih 1100, upamo, da jih bomo drugo leto še več.

Se vidimo prihodnje leto 🐸

Podiranje ograje

 Kakor se je selitev na Večni poti zgodaj začela, se tudi zgodaj končuje. Temu kljubujejo visoke pomladne temperature in dejstvo, da so bile le te letos dovolj konstantne, da je selitev potekala v enem kosu brez kakršnihkoli prekinitev.

Kljub ugodnim razmeram, smo letos prenesli nekoliko nizko število dvoživk, točno številko na blogu objavimo, v kratkem. 

Kot ponavadi pa se je akcije udeležilo lepo število prostovoljcev, ki se vam vsem od srca zahvaljujemo in vas vabimo na sklepno dejanje letošnjega prenašanja - na podiranje ograje.

Zakaj ograjo pregledamo vsak večer?

Na prenašanju dvoživk me prostovoljci pogosto vprašajo, kolikokrat na teden prenašamo dvoživke. Samo za vikend? Vsak drugi dan? Pojasnim jim, da dvoživke prenašamo vsak večer. Pa tudi če jih ni, vsak večer pregledamo ograjo. Ograja je namreč ovira tako za dvoživke kot tudi za druge majhne živali, ki živijo v okolici Večne poti. Če ograje ne bi pregledali vsak večer, bi žabicam in drugim malim bitjem z varovalno ograjo naredili več škode kot koristi. 

Za varovalno ograjo smo tako v preteklosti že srečali podgano, ta teden v četrtek pa se je med našim prenašanjem prečkati ograjo mučil jež. Pobrali smo ga, si ga od blizu ogledali in ga izpustili na drugo stran. 

foto: Lana Klemenčič

  

foto: Romana Božič

Poleg ježa pa smo do danes letos prenesli še: 

592 krastač

 

45 sekulj

in 31 rosnic.

foto: Maj Kastelic

Letošnja selitev dvoživk je že v teku

Ob hladnejših sušnih večerih se veliko dvoživk te dni še skriva med listjem, ob tistih večerih, ki so deževni in toplejši, pa jih že veliko odide na pot do mlak, kjer bodo mrestile. Nekatere na tej poti že najdejo partnerja, druge morajo na to počakati do mrestišča. Če samec na poti do mlake opazi samico, spleza nanjo in se je močno oprime, s čimer si zagotovi, da bo on tisti, ki bo oplodil njena jajčeca, ko jih bo v mlaki odložila. Dvoživke v paritvenem objemu oz. ampleksusu so na poti čez cesto še počasnejše, saj pri tem samica poleg lastne teže nosi še težo samca, ki je sicer navadno manjši od nje, a jo vseeno pri premiku do mlake upočasni. Zato bodimo v avtu na cestah po celi Sloveniji ob večernih urah pozorni na dvoživke, da ne bodo končale pod gumami koles.

Na Večni poti se v največjem številu pojavljajo navadne krastače (Bufo bufo) in rjave žabe (Rana sp.). Včasih srečamo tudi močerada (Salamandra salamandra), malega pupka (Lissotriton vulgaris), velikega pupka (Triturus carnifex), zeleno rego (Hyla arborea) ali zeleno žabo (Pelophylax sp.).

Samica navadne krastače, ki se je ustavila ob varovalni ograji. Med pregledovanjem ograje jo bodo prostovoljci kmalu našli in jo varno prenesli čez cesto, kjer bo lahko nadaljevala pot do mlake.

Foto: M. V.

Samec navadne krastače, ki se na veji razgleduje po okolici, da bi čim lažje opazil prosto samico. Očitno ga je prehitela, saj že čaka ob ograji, in bo moral pohiteti, da jo sreča pred drugimi samci. Spolna sestava populacij navadne krastače je namreč močno v prid samcem.

Foto: M. V.

Samica navadnega pupka.

Foto: M. V.

Dvoživke se prebujajo - VABILO na postavljanje ograje

Dvoživke se bodo ob prihajajočih višjih temperaturah in padavinah počasi zbudile. Prvo letošnjo dvoživko smo včeraj že opazili - to je bil samec rjave žabe, ki je potrpežljivo čakal na začetek nove paritvene sezone in svojo bodočo izbranko.

Ker se moramo tudi letos pravočasno pripraviti na množično spomladansko selitev dvoživk na mrestišča, bomo v soboto, 10. 2. 2024, ob 9. uri postavljali varovalno ograjo za dvoživke. Že 17. leto zapored!

Vljudno vabljeni, da se nam pri postavljanju ograje pridružite, veseli bomo vaše pomoči. Vabilo z več informacijami je pripeto spodaj.

Samec rosnice

Foto: M. V.