Konec akcije! 👏

V petek, 16. 4. 2021, smo člani društva v omejenem obsegu podrli ograjo za dvoživke. Zaradi epidemioloških ukrepov podiranje ograje ni moglo potekati s prostovoljci. Upamo, da bo drugo leto drugače.

foto: Katja Konc

Letošnja akcija je bila kljub epidemiji COVID-19 kar uspešna. Ker smo prostovoljce lahko imeli le kratek čas in v omejenem številu, je bila organizacijska ekipa toliko bolj pridna. Zahvaljujemo pa se še enkrat vsem prostovoljcem, ki ste nam priskočili na pomoč. 

Letos smo sodelovali tudi z Ljubljana TV, ko sta dva iz organizacijske ekipe odšla na teren in predstavila našo akcijo. Kratko oddajo si lahko pogledate tukaj: https://www.tvlj.si/katja-konc-in-maj-kastelic-dvozivke-na-vecni-poti-1-del

V času prostovoljcev nam je prišla na pomoč tudi ruska družina, o nas pa so napisali članek v njihovem časopisu: https://slavjanskijbulvar.si/ostorozhno-zhaby/

Sodelovali smo tudi z Radiom Študent. 

Upamo, da se vidimo naslednje leto. 💚🐸

Deževni zaključek akcije

Čez Večno pot smo letos prenesli že približno 2700 dvoživk in vse kaže, da smo blizu končnemu številu. 

Zadnjih nekaj dni je bilo za dvoživke z dokaj visokimi temperaturami in obilico dežja optimalnih, a izgleda, da je selitve krastač in rjavih žab že konec, saj ob večernih obhodih srečujemo le še posamezne osebke, ki se praviloma vračajo nazaj na južno stran Večne poti. Temu primerno bomo v petek 16. 4. 2021 tudi podrli varovalno ograjo. Podiranje bo zaradi epidemije potekalo brez prostovoljcev.

Ne glede na to, da se akcija prenašanja dvoživk zaključuje, je dvoživkarsko življenje na Večni poti tudi v aprilu zelo živahno. 5. aprila smo v eni od luž v bližini ograje našli zeleno žabo, včeraj pa smo poleg šestintridesetih krastač, osmih sekulj in ene rosnice, srečali kar štiri samce in eno samico zelene rege ter navadnega močerada.  

zelena žaba

Samec zelene rege z značilnim rumenim ogrljem, ki ga uporablja pri regljanju.

močerad na kolesarski stezi

Krastača in sekulja po bršljanu zapuščata Pelikanščico in se vračata v gozd.

foto: Maj Kastelic

Vsem prostovoljcem, se najlepše zahvaljujemo in se vidimo spet prihodnje leto :)

Pupki

 Na Večni poti se redno srečujemo z brezrepimi dvoživkami - krastačami in žabami. Vsake toliko pa nas razveseli tudi kakšna repata. V preteklih letih smo se nekajkrat srečali z navadnimi močeradi in navadnimi pupki.

Letošnje leto je bilo tako iz vidika repatih dvoživk zelo uspešno. Enaindvajsetega februarja smo med večernim prenašanjem opazili samico navadnega pupka (Lissotriton vulgaris).

Danes pa še samico velikega pupka (Triturus carnifex), ki ga organizatorji akcije na tej lokaciji še nismo videli. Najdbe smo se zelo razveselili :)

foto: Maj Kastelic

Tako kot krastače in rjave žabe, ki jih redno prenašamo, se tudi pupki v pomladnem času odpravijo do vode, kjer odložijo svoja jajčeca. Veliki pupek, ki smo ga danes našli je tudi simbol Herpetološkega društva.