Ko se skrije sonce in se promet počasi umirja (ena prednost policijske ure 😉), se na Večni poti dogajanje šele začne. Posebno ob toplih vlažnih večerih, se naše dvoživke množično odpravijo na vsakoletno selitev čez Večno pot - lahko bi rekli, da gredo na večno pot, čez Večno pot. Eden takih vremensko še posebej radodarnih večerov je bil včeraj 12. 3. in dvoživke so ga že nestrpno pričakovale. Čez cesto se jih je odpravilo kar 271.
Poleg stalnih znank, ki jih pri nas srečamo vsak večer:
"Picasovih" krastač
spretnih sekulj
in "armade" rosnic
...smo včeraj srečali tudi:
1 komentar:
Vau kako je mogoče da ste našli zeleno rego. To je moja najljubša žaba
Objavite komentar